1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti
Posebnega postopka za spore majhne vrednosti ni. Spore majhne vrednosti obravnava mirovni sodnik (giudice di pace).
Praviloma naj bi bil postopek pred mirovnim sodnikom čim preprostejši (glej oddelke 316 do 322 zakonika o civilnem postopku (codice di procedura civile)).
1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost
Mirovni sodniki so pristojni za spore v zvezi s premičnim premoženjem, katerega vrednost ne presega 10 000 EUR, razen če je z zakonom določeno drugače.
Mirovni sodnik obravnava tudi odškodninske tožbe v zvezi z nesrečami v cestnem in vodnem prometu, če vrednost zahtevka ne presega 25 000 evrov.
Mirovni sodnik ne glede na vrednost spora obravnava vse zadeve, ki vključujejo:
- določitev meja in upoštevanje razdalje pri zasaditvi dreves in živih meja, določene z zakonom, drugim predpisom ali prakso;
- obseg in uporabo skupnih prostorov večstanovanjske stavbe;
- razmerja med lastniki ali stanovalci v zvezi z dimom, plini, vročino, hrupom, tresljaji in podobnimi emisijami, ki presegajo običajne ravni;
- obresti ali nepredvidene stroške zaradi zamude pri plačilu pokojninskih ali socialnih dajatev.
1.2 Uporaba postopka
Nedavna reforma (zakonska uredba št. 149/2022) je prinesla številne novosti glede postopkov pred mirovnim sodnikom. Da bi postopke prilagodili digitalnim zahtevam se od 1. januarja 2023 uporabljajo tudi določbe člena 127(3) in člena 127 bis zakonika o civilnem postopku (obravnave z avdiovizualnimi povezavami), člena 127 ter zakonika o civilnem postopku (predložitev pisnih obvestil), člena 193(2) zakonika o civilnem postopku (izjave sodnih tehničnih izvedencev za prisege z digitalnim podpisom) in člena 196 duodecies (izvedbena določba) zakonika o civilnem postopku (obravnave z avdiovizualnimi povezavami na daljavo), tudi za postopke, ki na ta datum še potekajo. Določbe iz poglavja I naslova V ter (izvedbena določba) zakonika o civilnem postopku (digitalno pravosodje) se uporabljajo od 30. junija 2023, tudi za postopke, ki na ta datum še potekajo.
Vloge se vložijo s pozivom k uporabi poenostavljenega postopka, če je ta zanje ustrezen (členi 281 decies do 281 terdecies zakonika o civilnem postopku).
Vloga se lahko vloži tudi ustno. Mirovni sodnik sestavi zapisnik in ga vroči tožeči stranki skupaj s sklepom o določitvi datuma zaslišanja strank iz člena 318 zakona o civilnem postopku.
V vlogah morajo biti navedeni sodišče in stranke, dejstva in predmet pritožbe (novi člen 318(1) zakonika o civilnem postopku).
Mirovni sodnik v petih dneh od dodelitve zadeve izda sklep o določitvi datuma zaslišanja strank v skladu z drugim odstavkom člena 281 undecies (novi člen 318(2) zakonika o civilnem postopku).
Tožeča stranka se ustanovi z vložitvijo vročene vloge ali uradnega zapisnika iz člena 316 zakonika o civilnem postopku, skupaj s sklepom iz člena 318 (če je vlogo predložila ustno), poročilom o vročitvi in po potrebi pooblastilom.
Tožena stranka se ustanovi v skladu s tretjim in četrtim odstavkom člena 281 undecies zakonika o civilnem postopku z vložitvijo odgovora na tožbo in po potrebi pooblastila (novi člen 319 zakonika o civilnem postopku).
Mirovni sodnik lahko na prvi obravnavi stranke zasliši in poskusi doseči spravo. Če je sprava uspešna, mirovni sodnik sestavi zapisnik o doseženem sporazumu. Če sprava ni uspešna, mirovni sodnik nadaljuje v skladu s poenostavljenim postopkom (drugi, tretji in četrti odstavek člena 281 duodecies) in – če meni, da v zadevi še ni mogoče izdati odločbe – sproži preiskovalne postopke, ki so pomembni za sodbo.
Kadar mirovni sodnik meni, da je v zadevi mogoče izdati odločbo, uporabi postopek iz člena 281 sexies zakonika o civilnem postopku. Tožbene zahtevke torej določi sodnik in lahko odredi ustno obravnavo zadeve. Sodba se v 15 dneh po tej razpravi vloži v sodnem tajništvu.
1.3 Obrazci
Oblika obrazcev ni predpisana.
1.4 Pomoč
Če vrednost spora ne presega 1 100 evrov, lahko stranke pred mirovnim sodnikom nastopijo same (člen 82 zakonika o civilnem postopku; glej informativni list „Predložitev zadeve sodišču“).
V vseh drugih primerih mora stranke zastopati odvetnik.
Vendar lahko mirovni sodnik stranki glede na naravo in obseg zadeve na podlagi njene ustne prošnje ali druge vloge dovoli, da pred sodiščem nastopi sama.
Sodnik preveri, ali sta stranki izvedli vsa dejanja, potrebna za njun nastop pred sodiščem, in ju po potrebi pozove, naj dopolnita ali uredita dokumente, ki so po njegovem mnenju pomanjkljivi.
Če ugotovi, da odvetnik nima pooblastila kot zagovornik ali da je v njegovem pooblastilu za zastopanje ali pomoč ali dovoljenju napaka, zaradi česar je neveljavno, sodnik določi rok, v katerem morajo stranke določiti osebo, odgovorno za zastopanje ali pomoč, dati potrebna dovoljenja ali dati ali podaljšati pooblastilo za zastopanje. Če je napaka odpravljena v roku, se vloga šteje za pravilno, njeni vsebinski in postopkovni učinki pa veljajo od datuma prve vročitve (člen 182 zakonika o civilnem postopku).
1.5 Pravila o pridobivanju dokazov
Pravila o pridobivanju dokazov so enaka kot pri rednem sodnem postopku (glej informativni list „Pridobivanje dokazov“).
1.6 Pisni postopek
To ureja člen 127 ter zakonika o civilnem postopku, ki določa, da se lahko zaslišanje, tudi če je že določen datum zanj, nadomesti s predložitvijo pisne podlage, ki vsebuje samo vloge in tožbene zahtevke, če navzočnost oseb, razen zagovornikov, strank, državnega tožilca in pomožnih članov sodišča, ni potrebna. V takih primerih se zaslišanje nadomesti s predložitvijo pisne podlage na zahtevo vseh udeleženih strank. Kadar sodnik odredi nadomestitev zaslišanja, določi tudi obvezni rok najmanj 15 dni za predložitev pisne podlage. Vsaka stranka […]
1.7 Vsebina sodbe
Na splošno se uporabljajo pravila poenostavljenega postopka, določena v točki 1.2.
V zadevah v vrednosti do 2 500 EUR lahko mirovni sodnik razsodi ex aequo et bono (tj. brez izrecnega sklicevanja na pravna pravila) (člen 113 zakonika o civilnem postopku).
1.8 Povračilo stroškov
Ali je povračilo stroškov kakor koli omejeno? Če je, kako?
Odločitve o stroških se sprejmejo na podlagi splošnih pravil, v skladu s katerimi stroške nosi stranka, ki v postopku ne uspe. Vendar se lahko vsaki stranki naloži plačilo njenih lastnih stroškov, če nobena stranka ne uspe v postopku, ali iz drugega upravičenega razloga.
1.9 Možnost pritožbe
Sodbe, ki jih je mirovni sodnik izrekel po načelu ex aequo et bono (spori, katerih vrednost ne presega 2 500 EUR), se lahko izpodbijajo le, če so bila kršena postopkovna pravila, ustavno pravo ali pravo EU ali načela, ki urejajo predmet zadeve.
Zoper vse druge sodbe, ki jih izda mirovni sodnik, se je mogoče pritožiti.
Glej informativne liste o pravosodnem sistemu, pristojnosti sodišč in predložitvi zadeve sodišču.